Nula ni dovolj

Vaš denar na računu
izgublja kupno moč

0 % obresti

za denar na računu

Slovenci imamo na bankah več kot 30 milijard evrov. Velik del tega denarja ostaja praktično brez obresti, medtem ko inflacija zmanjšuje njegovo kupno moč. Banke pa z našim denarjem ustvarjajo rekordne dobičke.
Pri 10.000 evrih lahko razlika med skoraj ničelnimi in 3-odstotnimi obrestmi pomeni skoraj 300 evrov na leto.

Čas je, da zahtevamo več. NULA ni dovolj.

Kakšne so obresti

Kam z denarjem?

milijard

vlog gospodinjstev

denarja na računu brez obresti

obresti za denar na domačih bankah

Rekordne količine denarja na bankah. Večina brez obresti

Slovenci kopičimo rekordne količine denarja na bančnih računih. Letos so se vloge gospodinjstev povzpele na skoraj 30 milijard evrov, kar 86 odstotkov teh vlog je neobrestovanih, kažejo podatki Banke Slovenije.

Banke ta sredstva uporabljajo kot poceni vir financiranja in jih posojajo naprej po precej višjih obrestnih merah.

Če denar ne prinaša obresti, inflacija postopno zmanjšuje njegovo realno vrednost.

Medtem ko so obresti za denar na računih v Sloveniji zelo nizke, Evropska centralna banka (ECB) bankam zagotavlja 2-odstotno depozitno obrestno mero za sredstva čez noč, kar prikazuje spodnji graf. Zato menimo, da NULA ni dovolj!

Zakaj kopičimo denar na računih?

Slovenci imajo na bankah rekordne količine denarja. Zakaj?

Varnost na prvem mestu Slovenci smo tradicionalno konzervativni varčevalci in dajemo prednost varnosti pred donosom.

Visoka zaposlenost Trg dela ostaja močan kljub inflaciji, kar omogoča stalne prilive na račune gospodinjstev.

Psihološki dejavnik Po kriznih letih ljudje raje ohranjajo visoko likvidnost — denar na vpogled — kot psihološko varovalo pred negotovostjo.

Kalkulator obresti

Koliko obresti lahko prejmete letno?

Vnesite znesek ki ga hranite na tekočem bančnem računu in preverite razliko med bankami.

€

Vnesite znesek za izračun ↑

* Informativni izračun. Obrestne mere se spreminjajo in so odvisne od pogojev posameznega ponudnika. Na obresti nad 1.000 evrov letno se obračuna 25-odstotni davek. Nekatere povezave na strani so partnerske. Če se odločite za odprtje računa prek povezave, lahko podprete Money-How. To ne vpliva na izbor ponudnikov ali prikazane podatke.

V skladu z evropsko direktivo o zajamčenih vlogah velja zaščita do 100.000 evrov tudi pri Trade Republic, Bunq, Revolut, N26 in drugih evropskih bankah z bančno licenco.Višje obrestne mere pogosto pomenijo drugačen poslovni model, drugačne pogoje ali omejitve. Pred odprtjem računa preverite pogoje, zaščito vlog, davčno obravnavo in način dostopa do sredstev.

Simulator kupne moči

Koliko kupne moči izgubi vaš denar zaradi inflacije?

Vnesite znesek in izberite stopnjo inflacije ter časovno obdobje.

€

Stopnja inflacije

Časovno obdobje 10 let

* Izračun je informativen in temelji na povprečni letni inflaciji. Dejanska inflacija se spreminja vsako leto. Vir: SURS, ECB.

Če inflacija v povprečju znaša 3 odstotke letno, bi današnjih 10.000 evrov čez 10 let imelo kupno moč približno 7.400 evrov. V zrak je zaradi inflacije izpuhtelo 2.600 evrov.

Kam z denarjem

Zakaj 'nula ni dovolj' postaja širša tema

O nizkih obrestih za denar na bančnih računih, rekordnih dobičkih bank in vplivu inflacije smo govorili tudi v oddaji Denis Avdić Show na Radio1.

Primerjava kratkoročnih bančnih obresti

Večina domačih tekočih računov ostaja skoraj brez obresti, medtem ko nekatere digitalne banke in varčevalni računi ponujajo višje obrestne mere.

Obrestne mere brez vezave denarja

Ponudnik	Obrestna mera	Pogoji
Trade Republic	2 % za obstoječe, 3% za nove stranke	Na vpogled / za zneske do 50.000 €
Revolut	od 1 % do 1,5%	Odvisno od paketa / instantni varčevalni račun
Bunq	1,51% za obstoječe, 2,1% za nove stranke	Varčevalni račun
N26	od 0,3 % do 1,5%	Odvisno od paketa / instantni varčevalni račun
Slovenske banke	0,001%	Odvisno od banke

Najkrajša možna vezava in obresti pri slovenskih bankah

Ponudnik	Obrestna mera	Pogoji
NLB	0,4248 %	Varčevalni račun / dostopno po 7 dneh
Gorenjska banka	0,01 %	Varčevalni račun / dostopno po 7 dneh
Sparkasse	0,002 %	Bonus račun
Addiko	1M Euribor + 0,05%	Varčevalni račun / dostopno po 5 ali 15 dneh

Davčno opozorilo

Obresti do 1.000 evrov letno niso obdavčene. Nad tem pragom se obračuna 25-odstotni davek.

Zakaj potrebujemo varnostno rezervo

Vsak finančni načrt se začne z varnostno rezervo. To je denar za nepredvidene stroške, ki mora biti hitro dostopen in ločen od dolgoročnih naložb.
Pogosto priporočilo je, da naj bi posameznik imel prihranjenih od 3 do 6 mesečnih stroškov ali prihodov.
Ključno vprašanje pa je, ali mora biti tudi varnostna rezerva skoraj brez obresti.

Pri 10.000 evrih varnostne rezerve lahko razlika med skoraj ničelnimi in 3-odstotnimi obrestmi pomeni približno 300 evrov letno.

3 osnovna pravila denarne rezerve

Določi znesek	3 mesečni stroški za zaposlene s stabilno službo, 6 mesecev za samozaposlene in podjetnike.
Loči ga od tekočega računa	Denar, ki je "na dosegu roke", lahko izgine. Ločen račun ustvari psihološko oviro pred impulzivno porabo.
Zahtevaj obresti	Varnostna rezerva mora biti likvidna. Toda "likvidno" in "neobrestovano" nista sinonima.

Varnostna rezerva ni naložba. Njena glavna funkcija je dostopnost, ne donos.

Ko ljudje ugotovijo, da denar na računu izgublja vrednost, se običajno pojavi naslednje vprašanje: kaj pa sploh lahko naredim?
Ko imate oblikovano varnostno rezervo, lahko začnete razmišljati tudi o dolgoročnem investiranju.

Kaj lahko naredite danes

Preverite obresti na računu Preverite, kakšne obresti trenutno dobivate na denar na računu in koliko kupne moči izgubljate zaradi inflacije.

Oblikujte varnostno rezervo Oblikujte varnostno rezervo za nepričakovane stroške. Namen tega denarja ni visok donos, ampak dostopnost in občutek finančne stabilnosti.

Ločite kratkoročni in dolgoročni denar Denar za položnice, dopust ali prenovo stanovanja ni enak denarju, ki ga morda ne boste potrebovali deset ali petnajst let.

Začnite razumeti investiranje In predvsem: začnite razumeti investiranje. Ne zaradi hitrega bogatenja, temveč zato, da boste lažje sprejemali odločitve o lastnem denarju.